fbpx

Povzetek knjige: The Awakened Family

Avtorica knjige: Shefali Tsabary

The Awakened Family

Zmagovalne ideje knjige

  • Imamo iluzorno idejo, da je naš otrok dejansko naš. To ne drži, a vseeno mislimo, da je to nekaj, kar si lahko lastimo. In skušamo ga oblikovati kot idealno različico sebe. S tem otroka silimo v to, da preneha biti avtentična različica sebe in preneha poslušati svoj notranji glas, temveč se prilagodi našim pričakovanjem
  • Pogosto mislimo, da nas je otrok ‘sprovociral’. Sami sebe prepričamo, da je bil otrok siten, tečen, nas je izzival in nas spravil do našega limita. Svojo jezo opravičujemo z besedami ‘Lej, do česa si me zdaj pripravil!”. V tradicionalnih vzgojnih metodah se vedno smatra, da je otrokova odgovornost oz. krivda, ko izbruhnemo, smo prepravljeni s tesnobo ali doživljamo paniko. Otroka sprašujemo ‘Zakaj mi to delaš?’
  • Prav tako rešitve za svoja doživljanja iščemo v vzgojinih prijemih, ki jih usmerjamo v otroka, npr. kazni, odvzem privilegijev, otroka pošljemo v kot itd.
  • Sami sebe prepričamo, da če bi otroka le pripravili do tega, da bi se vedel na določen način, potem ne bi tako odreagirali.
  • Zavestno starševstvo te ideje povsem zavrne, ker ob zavestnem starševstvu ne skušamo spremeniti otroka, temveč sebe kot starše. Predpostavlja, da ko bomo kot starši ustvarili prave pogove, se bo otrok naravno spremenil in postal tudi on bolj zavesten.
  • To, da želimo nadvladati in obvladati svoje otroke je močna skušnjava za naš ego, saj se takrat počutimo močne.
  • Avtorica pravi, da je ideja, da moramo ‘popraviti’ svojega otroka povsem zgrešena. Poenostavljeno verjamemo, da moramo spremeniti otrokovo vedenje, da nas le-to ne bo več ‘sprožalo’ k slabemu reagiranju.
  • Dobro vprašanje: ‘Kako lahko izkoristim ta trenutek s svojim otrokom, da se naučim več o sebi?’
  • Avtorica pravi: če bi me vprašali, kaj mislim, da je jedro konfliktov med starši in otroci, bi vam povedala, da so to različne časovne cone. Starši so orientirani na prihodnost (kakšen naj bi njihov otrok bil, kako se bo znašel kasneje, kakšno življenje naj bi on ali starši sami živeli itd.), otrok pa je osredotočen na sedanji trenutek. Zavestno starševstvo nas ohranja v sedanjosti – skupaj z otrokom.
  • Kaj menite, da si vaš otrok najbolj želi? Najnovejši iPhone? Nove čevlje? Izlet v zabaviščni park? Seveda vsak otrok uživa, če prejme kaj novega ali gre na zabaven izlet. A to, kar si otroci zares želijo, je bolj globoko. Vsak otrok potrebuje vedeti 3 stvari: Sem viden? Sem vreden? Sem pomemben?
  • Otrok, ki bo v stiku s sabo, bo neizogibno dober pripadnik družbe, saj bo znal poskrbeti za ostala bitja in naš planet, ker bo na tak način skrbel tudi za svoj um, srce in telo.
  • Ne obstajajo pridni in poredni otroci. Družba definira ‘pridne otroke’ tiste otroke, ki so ubogljivi, imajo dobre manire in samokontrolo. Z drugimi besedami to, kar družba smatra kot ‘pridnost’, je v resnici lahkota, s katero otrokovo vedenje paše v naše življenje. Kot družba imamo radi ‘pridne otroke’, saj imamo ob njih občutek, da imamo nadzor.
  • Od svojih otrok zahtevamo bistveno več iz vidika njihovega vedenja kot kdajkoli zahtevamo od sebe, svojega partnerja ali prijateljev.
  • Tisti starši, ki ne znajo reči ‘ne’, enačijo ljubezen s prijetnostjo. To pomeni, da otroku nikoli ne dopustijo, da bi mu bilo neprijetno. Ko otrok odraste ne zna tolerirati neprijetnosti, saj se od svojih staršev nauči, da je slabo, da se počuti slabo. Starši rečejo: ‘Ojoj, žalosten si! Mogoče ti bo pa sladoled pomagal.’ Starši tako otroka učijo, da mora svojo bolečino z nečem zatreti. To je kasneje lahko s hrano, kajenjem, alkoholom, drogami, televizijo ali celo s telovadbo. Posledično ima več možnosti, da se zateče k odvisnosti, preko katere se izogiba neprijetnim čustvom. Starši verjamejo, da otroka ščitijo pred bolečino, a ga dejansko oropajo priložnosti, da bi razvil vzdržljivost. Namesto, da bi otroka naučili, kaj narediti z bolečino, ga naučijo le, kako se ji izogniti.
  • Ko otroka vzgajamo iz svoje lastne potrebe, da bi bili ljubljeni, spremamo odločitve, s katerimi skušamo zadovoljiti lastne potrebe po ljubezni, namesto odločitve, ki bi bile resnično najboljše za otroka. Strah, da nismo resnično ljubljeni prežema naša dajanja. Kako se kaže ta strah? Npr. otroku skušamo v vsem ugoditi, otrokovo ljubezen skušamo kupiti, ne znamo postavljati meja otroku, ne znamo biti konsistentni in odločni, otrokova naravna upiranja doživljamo kot zavrnitve, karkoli otrok naredi, ni nikoli dovolj itd.
  • Konflikti so naravni del človeških odnosov. Tisti, ki jih je strah konfliktov, se jih izogibajo, kar pušča posledice tudi na vzgoji otrok:
    • Starši ne znajo konsistentno reči ne
    • Starši prehitro odreagirajo in rešijo otroka iz težje situacije
    • Starši ne znajo tolerirati rivalstva med sorojenci in se stalno vmešavajo
    • Starši se počutijo krive, če morajo reči ne, kar nato kompenzirajo na nezdrave načine
    • Starši postanejo predpražnik svojim otrokom in jim v vsem ugodijo
    • Starši postanejo preveč zaščitniški, ko otrok doživlja boleča čustva
  • Slaba samopodoba in ‘Nisem dovolj’ občutki, ki jih ima morda starš, močno vplivajo tudi na vzgojo otroka. Kažejo se kot npr: Učenje otroka, da se mora zanašati na ocene, da se počuti dobro glede sebe. Pretirana osredotočenost starša na izgled svojega otroka in posledično učenje otroka, da se mora zanašati na svoj videz. Poskus kontroliranja prijateljstev, ki jih sklepa otrok in prevelik poudarek popularnosti otroka. Itd.
  • Družba nas je naučila, da dober starš = imamo nadzor. Mislimo, da moramo kontrolirati življenja svojih otrok, v resnici pa moramo kontrolirati svoje čustvene odzive.
  • Naša pričakovanja, ki jih imamo do svojih otrok, so krinka za naše strahove in neuresničene notranje potrebe.

 

Kaj mi je bilo všeč:

  • Avtorica je zelo človeška in tudi sama priznava, kako pogosto tudi njej ne uspe biti zavesten starš. Pove, da je to proces in da je naravno, da nas ego rad zamami in odreagiramo po avtopilotu.
  • Poudarek na temu, kako ključno je, da se starši zavedajo svojih čustev in poznajo sami sebe.
  • To, da je izpostavila, kako smo starši postali pretirano osredotočeni na potencial in dosežke otroka (v Ameriki je tega še bistveno več kot pri nas). Ogromno otrok doživlja močne pritiska in tesnobo, da morajo biti izjemni, da bodo zadovoljili svoje starše. Starše k zahtevi, da je njihov otrok nadpovprečen in izjemen, sili ego, saj to smatrajo kot dokaz, da so uspešni kot starši. Potrjujejo torej sami sebe, medtem ko otroka in njegove želje žal pogosto spregledajo. Avtorica tudi pravi: Ja, vaš otrok je unikaten in prav je, da ga tretirate kot vam zelo posebnega, a v svetu bi moral biti otrok tretiran kot vsi ostali.

 

Kaj mi ni bilo všeč:

Za moj okus daje avtorica pretiran pomen raziskovanju preteklosti. Seveda je to včasih lahko izredno koristno, ker tako starši lažje razumejo svoje čustvene odzive. Istočasno pa nam to ne zagotavlja, da bomo dejansko znali bolje odreagirati. Bolj ključno kot raziskovanje svojega otroštva se mi zdi razumevanje čustev (tako tujih kot lastnih) ter učenje spretnosti upravljanja s čustvi. Čeprav knjiga govori o čustvenih odzivih staršev do otroka, se avtorica čustev kot takih ni zares dotaknila.

Avtorica zagovarja popolno distanciranost od vrednotenja otrokovih spodrsljajev in dosežkov. Pravi, da tudi ne bi smeli dajati poudarka otrokovim uspehom (npr. če dobi dobro oceno, če zmaga na šolskem tekmovanju itd.). Osebno se mi zdi to nekoliko pretirano. Seveda, pomembno je, da otrokove vrednosti ne pogojujejo z uspehom (npr. Vreden si le, če dobivaš dobre ocene). Istočasno pa se mi zdi dobro, če otroka za dosežene uspehe tudi pohvalimo, se z njim veselimo in navijamo zanj.

Je vredna branja?

Ja, jo priporočam!

Si želite prebrati zmagovalno idejo še kakšne knjige?

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Dosedanje objavljene zmagovalne ideje knjig si lahko preberete tu.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke:

 

Phone: 041 995 663
Parmova 14 v Ljubljani