fbpx

Povzetek knjige: How not to hate your husband after kids

Avtorica knjige: Jancee Dunn

How not to hate your husband after kids

Zmagovalne ideje knjige:

  • Lepota imeti otroke je med drugim tudi to, da spet lahko doživljaš prve trenutke. Ne le prve korake in besede. Tudi prvič, ko tvoj otrok vidi ognjemet ali nogico namoči v morje. Prvič ko vidi okrašeno božično smreko v centru mesta ali ko prvič vrže kovanec v vodnjak ter si nekaj zaželi. Vse te stvari, ki so delovale fascinantno, ko smo bili otroci, nato pa smo odrasli in postali cinični in pozabili sanjati. Na ta način svet spet doživljaš skozi otrokove oči. Spet se spomneš na čarobnost sveta.
  • Eden izmed užitkov imeti otroke je to, da se lahko sam obnašaš kot otrok, ne da bi se počutil neumno. Lahko si čuden, se afnaš in plešeš. Avtorica pravi, da je bila sama precej čuden otrok. A ko je odrasla je to izgubila. Nehala se ja afnati in recimo uporabljati smešne naglase brez nekega pametnega razloga. Začela se je obnašati tako, kot naj bi se odrasla oseba obnašala v družbi drugih odraslih. Doma, skupaj s svojimi otroki, pa je spet lahko na plan spustila svojo ‘notranjo čudakinjo’. Avtorica pravi, da bo vaša ‘notranja čudakinja’ otroku pomagala, da je unikaten, vesel in igriv ter istočano utrdila vaš odnos z njim.
  • Zaradi pomanjkanja spanca se pogosteje osredotočamo na negativne izkušnje, hitreje se pričnemo prepirati in smo manj razumni. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanca vodi v večjo aktivnost amigdale (čustveni del možganov).
  • Dlje časa ko trajajo zakonski prepiri, hujše je za otroka. Med 3 in 6 letom otrok domneva, da je on vzrok prepira. Po 6 oz. 8 letu pa otrok začne izbirati strani in se postavi v bran enemu izmed staršev.
  • Psihologi (Southern Methodist University) so odkrili, da zakonske težave zelo negativno vplivajo na očetov odnos z otroki. Mame si večkrat hitreje opomorejo od prepira in znajo bolje popredalčkati, zato zakonski prepir ne vpliva na njen odnos z otroki. Celo nasprotno – lahko ga celo izboljša. Drugače pa je pri očetih, pri katerih se pogosteje zgodi, da zakonski prepiri slabo vplivajo na njihov odnos do otrok.
  • Na vzgojo in očetov odnos do otroka zelo vpliva spodbuda mame (torej žene). Očetje ob rojstvu otroka pogosto manj zaupajo v svoje starševske sposobnosti kot mame. Tako lahko hitro zapadeta v odnos strokovnjak-vajenec. Da se temu izognemo, je koristno, da očetje redno preživijo nekaj časa tudi sami z dojenčkom. Naloga mame pa je, da moža pri tem čim bolj spodbuja in ne komentira manjših nepomembnih stvari (npr. če se dojenčkove obleke ne ujemajo).
  • Potreba po tem, da nas drugi cenijo in opazijo, ni moška potreba, temveč človeška.
  • Avtorica preizkuša strategijo, da se svojemu možu večkrat zahvali za manjše stvari in na neki točki opaža: sedaj ko razmišljam je res malo čudno, da se pogosteje vljudno zahvalim recimo poštarju kot pa moškemu, s katerim sem poročena.
  • Otroke je dobro že zgodaj vključiti v gospodinjska opravila – seveda glede na njihove zmožnosti. Ideja, da bomo otroka vključili v gospodinjstvo šele ko bo dovolj velik, v praksi ponavadi ne deluje.
  • Dobro je omejiti, koliko se pritožujemo in tožimo glede gospodinjskih opravil pred otrokom. Majhni otroci gospodinjskih opravil ne doživljajo kot grozna – mi smo tisti, ki jim dajemo tak pogled na opravila. Odraslemu je morda odveč oprati avto, 4-letnemu otroku pa je špricanje in polivanje avta preprosto zabavna igra.
  • Eden izmed največih darov, ki ga lahko daste svojemu otroku, je ljubeč odnos s svojim partnerjem. S tem mu daste varnost, mir in stalnost. Investirati v svoj zakon, ko so otroci majhni ali še preden so na svetu, je ključno za njihovo prihodnost. Raziskave kažejo, da otroci, katerih starši so imeli srečno zvezo, bistveno pogosteje tudi sami oblikujejo stabilne zveze kot odrasli.
  • Zmagovalnih idej je v tej knjigi res ogromno, a sem jih veliko tudi izpustila, da jih boste raje odkrili v sami knjigi.

Kaj mi je bilo všeč:

  • Avtorica naslovi veliko praktičnih vidikov komunikacije, ki jih kot terapevtka tudi sama uporabljam pri partnerskih terapijah (npr. razlikovanje med kritikami na osebo in na vedenje, aktivno poslušanje, pohvale itd.)
  • Zelo iskrena osebna zgodba avtorice o svojem partnerskem odnosu in kako se je odnos spremenil po rojstvu hčere. Njena osebna zgodba in vprašanja, ki so se ji porajala se lepo prepletajo z dognanji sodobnih strokovnjakov in raziskavami. Avtorica odkrito priznava tudi svoje napake in situacije, ko je ravnala slabše kot bi lahko.
  • Dobro naslovi, kaj narediti, ko smo tako jezni, da bi lahko kar eksplodirali in se skričali
  • Dobro naslovi razporeditev gospodinjskih del med moškim in žensko (nekaj zmagovalnih idej iz te knjige sem pred časom uporabila tudi v tem članku).
  • Zajame različne vidike odnosa – od gospodinjstva, vzgoje, partnerske terapije do časa le zase in spolnosti.

Kaj mi ni bilo všeč:

  • Prav nič takega ni bilo, kar bi me zmotilo. Knjiga je res super za vsakogar, ki je v zvezi (ne glede na to, ali imate otroke ali ne).

Je vredna branja?

Absolutno!

Si želite prebrati zmagovalno idejo še kakšne knjige?

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke:

 

Phone: 041 995 663
Parmova 14 v Ljubljani