Strupene besede v odnosih

Strupene besede v odnosih

Tanja in Jan* sta se večkrat zapletla v nič kaj prijetne prepire. V prepirih sta prenehala biti tisti ljubeči veseli par, ki se ima rad, in postala energična borca za svoj prav. Takrat sta znala pritisniti na boleče točke drugega in povedati, kar drugemu gre. Njuni prepiri ponavadi niso prinesli tistega, kar sta si želela. Do rešitve nista prišla, obenem pa sta prizadela drug drugega.

*Imena sem spremenila, da zavarujem identiteto klienta. Oba sta se strinjala, da ju omenim v prispevku.

Ko sta prišla na partnersko psihoterapijo, smo njune prepire skupaj vzeli pod drobnogled. Ugotovili smo, da v prepirih pogosto uporabljata strupene besede.

Kaj so strupene besede?

Strupene besede

Strupene besede so tiste besede ali izrazi, ki odnosu škodijo. Namesto, da bi spodbujale iskanje rešitve in odnos utrjevale, strupene besede največkrat vodijo v boleč prepir. Ne srečamo jih le v odnosu s partnerjem, pač pa lahko tudi v odnosu s starši, svojim otrokom, bratom, sestro, prijateljico, šefom in drugimi.

 

Katere so najpogostejše strupene besede?

  1. ‘Zakaj …?”

Vprašanja, ki se začnejo z besedo ‘zakaj’, so v prepiru ali v stanju nejevolje pogosto strupena, saj delujejo zelo obtožujoče. Npr. Zakaj si to storila?” “Zakaj me nisi prej vprašal?” “Zakaj se ne moreva normalno pogovoriti?”

Kako se sogovorec ponavadi odzove na taka vprašanja? Prične se braniti ali pa še on prične obtoževati nas.

Boljši način: Zakaj‘ vprašanja raje preoblikujmo v ‘kaj’ ali ‘kako‘ vprašanja, saj se na ta način bolj usmerimo v iskanje rešitve.

Vprašanje “Zakaj se ne moreva normalno pogovoriti?” recimo spremenimo v “Kaj lahko storiva, da se bova res pogovarjala?” ali “Kako se lahko v miru pogovoriva?”

 

  1. Negativno posploševanje:

 a. Neprijazni izrazi, npr. “Lenuh!” “Krava.” “Sebičen si.” “Taka si kot tvoja mama!”

Med najbolj strupenimi besedami so neprijazna imena oz. besede. Problem takih besed je, da se nanašajo na celotno osebo in ne le na določeno vedenje. To ima lahko slab učinek na samozavest druge osebe in naš odnos.

b. Pretirane besede, npr. “Vedno” “Nikoli” “Vsi.” “Vsakič.”

Nikoli ne pomiješ posode za sabo.” “Zmeraj si slabe volje.” “Vsi vedo, da ne znaš z denarjem.”

 

Negativno posploševanje, kot so a. neprijazni izrazi in b. pretirane besede, sodijo med pogoste strupene besede. Njihov učinek je vse prej kot dober, saj zmanjšujejo našo motivacijo, da bi naslednjič ravnali bolje. Osredotočajo se le na tisto, kar je negativno ter s tem ne dobimo informacije, kako naslednjič drugače ravnati.

 

Npr. Mama sinu reče: “Vedno se moram s tabo pregovarjati, da kaj narediš. Čisto len si!”

Ali sin ve, kaj konkretno si mama v naslednji podobni situaciji želi od njega?

Se bo sin počutil zelo motiviranega, da naslednjič stori drugače ali je bolj verjetno, da se bo na njene besede odzval z nejevoljo in obrambo?

Negativno posploševanje le redko prinaša rezultate, ki si jih želimo. Druga oseba se pogosto ob tovrstnih besedah počuti napadeno, zaradi česar se prične braniti ali pa nam besedno vrne napad. To nas vodi v prepir, namesto v pogovor.

 

Boljši način: Ko želimo nekomu podati negativno povratno informacijo, je pomembno, da se nanašamo na specifično situacijo in ne posplošujemo (b. pretirane besede). Nanašamo se na vedenje, ne na osebo (a. neprijazni izrazi). Dobro je dodati tudi, kaj bi si želeli namesto vedenja, ki nam ni všeč. Npr. stavek: “Vedno si tako aroganten!.” raje preoblikujmo v “Ni mi bilo všeč, kako si prejle govoril s prodajalko. Rada imam, ko si prijazen do drugih.”

 

Raziskave kažejo, da imajo srečni in zadovoljni pari na vsako negativno interakcijo (npr. kritika) vsaj 5 pozitivnih interakcij (npr. pohvala, objem).

To znanje smo vključili tudi v terapijo s Tanjo in Janom. Tekom terapije sta se naučila, kako kritiko podati na konstruktiven način, brez strupenih besed in obtoževanja. Istočasno sta postala pozorna tudi na pozitivne trenutke med njima. V svoj vsakdan sta vnesla več drobnih prijetnih načinov, s katerimi si izkazujeta svojo ljubezen in povezanost.

Če bi radi izboljšali svoj odnos, se lahko tudi vi dogovorite za psihoterapijo ali pa se naročite na brezplačne e-novičke.

Prijavljam se na brezplačne e-novičke:

 Soglašam s politiko zasebnosti.

Ime (obvezno)

Elektronski naslov (obvezno)

2 Comments

  • by

    Linux VPS

    Posted maj 14, 2016 5:02 dop

    Menim, da je prva poteza ta, da se diplomatsko distancira od doticne strupene osebe, da ji ne razlaga o sebi, zlasti ne nobenih intimnih in zasebnih podrobnosti, ki bi jih ta zlocesta oseba lahko uporabila proti njej v odnosih med drugimi sodelavci.

    • by Hočem več Posted maj 16, 2016 11:27 dop

      Pomembno je, da ločimo strupene besede in strupene osebe. Z drugimi besedami, da ločimo vedenje neke osebe od osebe same. Če nekdo pogosto uporablja stupene besede v odnosih in želi to spremeniti, to vsekakor lahko stori. Morda smo mi tisti, ki pri sebi opažamo, da prepogosto uporabljamo strupene besede in želimo svojo komunikacijo spremeniti. Odnos se tako lahko močno izboljša. Če pa vidimo, da se oseba ne želi spremeniti in da nas odnos z njo bremeni, je dobro, da v odnosu postavimo tudi določene meje, kar ste tudi vi dobro ugotovili.

Comments are closed.

Phone: 041 995 663
Parmova 14 v Ljubljani

Privacy Preference Center

Close your account?

Your account will be closed and all data will be permanently deleted and cannot be recovered. Are you sure?